Certifikati:

 

Ta spletna stran uporablja piškotke za avtentikacijo, navigacijo in ostale funkcije. Z uporabo naše spletne strani se strinjate z uporabo piškotkov na vaši napravi.

Ogled dokumentov direktive o e-zasebnosti.

Onemogočili ste piškotke. To odločitev lahko spremenite.

Omogočili ste piškotke za to stran. To odločitev lahko spremenite.

 

Ogrevanje

Ogrevanje stavbe je področje, katero zahteva veliko pozornosti tako projektanta, izvajalca kot investitorja. V sistemu ogrevanja nastopa veliko dejavnikov na katere moramo biti pozorni in so odvisni od kompleksnosti sistemov. Poznamo preproste sisteme radiatorskega ogrevanja ter zahtevnejše sisteme ploskovnega talnega ali stropnega ogrevanja, kateri zahtevajo več pozornosti pri načrtovanju, izvedbi in rokovanju. Ogrevalni sistem delimo na toplotno napravo ( peči, toplotne črpalke, sončni kolektroji,..) cevno mrežo (cevovodi, regulacijski in varnostni elementi,..) in na grelna telesa (radiatorji, konvekotrji, grelne povšine ploskovnih sistemov). Grelna naprava toploto generira, cevna mreža toploto distribuira do grelnih teles, ta pa prenašajo toploto v prostor. Pravilno dimenzioniran ogrevalni sistem ima medsebojno usklajenje vse elemente sistema. Samo v tem primeru lahko sistem deluje zanesljivo, varčno in zdravju prijazno. Zato je zelo pomembno načrtovanje sistema, uporaba sistemskih rešitev specializiranih proizvajalcev in usposobljenost mojstrov za pravilno vgradnjo vseh potrebnih elementov. Skrbna izbira samo enega segmenta (npr. Topolotne črpalke) brez posvečanja pozornosti ostalim segmentom nemalokrat privede do težko popravljih nevšečnosti pri delovanju sistema kot celote.  Najpomebnejše je izbira prave konfiguracije sistema, glede na lokacijo in gradbene lastnosti objekta ter želje uporabnika. Poleg strokovnega znanja so za izbiro optimalnega sistema zelo pomembne naše dolgoletne izkušnje kot ponudnika kompletnega energetskega sistema. Skrb za izbiro sistema prepustite izkušenim in preverjenim strokovnjakom.

 

  • Biomasa

    Lesna biomasa je naravnega izvora ter se konstantno obnavlja.
    Slovenija spada med najbolj gozdnate države v Evropi. 1.185.169 hektarjev gozdov pokriva več kot polovico površine države (gozdnatost je 58,5 %). Pretežni del slovenskih gozdov je v območju bukovih, jelovo-bukovih in bukovo-hrastovih gozdov (70 %), ki imajo razmeroma veliko proizvodno sposobnost.

    Za kurjenje biomase se uporabljajo specialni kotli, kateri so narejeni za najboljše izkoristke posamezne vrste kuriva.

  • Sonce s kolektorji

    Sončni kolektorji so naprave, katere pretvarjajo sončno energijo v toploto. To deluje tako, da se sončni žarek, kateri pada na Zemljo ujame v kolektor ter odda svojo energijo kolektorskemu panelu po kateremu teče ogrevalna voda. V kolektorskemu panelu je primešana protizmrzovalna tekočina, katera jemlje toploto kolektorskemu panelu, katera se je ustvarila od sonca. To toploto v času delovanja sistema shranjujemo v zalogovnikih vode, kateri so v veliki večini montirani v pritličju objekta v kotlovnici. Le ta nam lahko ogreva objekt ali pa toplo sanitarno vodo. Ob pomanjkanju sončnih dni pa moramo imeti zagotovljen preklop na konstantni vir energije naprimer električno energijo.

  • Plin

    Kot vir ogrevanja se pripravlja z posebnimi ogrevalnimi kotli. Poznamo mestni plin ter UNP utekočinjen naftni plin. Izkoristki so zelo visoki do 110% ter njihovo dolgoletno delovanje opraviči investicijo. Predvsem se uporabljajo v mestnih središčih ter primestnih delih, kjer je na voljo priklop na mestni plinovod.

  • Kurilno olje

    Kurjenje na kurilno olje je še vedno na voljo za uporabo, vendar ga izpodrivajo energetsko učinkovitejši sistemi. Ima izredno dolgo življenjsko dobo ob rednem vzdrževanju naprave ter so zelo vzdržljivi in zanesljivi. Ob izgorevanju ne ustvarjajo sajavosti ter pepela ter delujejo popolnoma samodejno. Uporabljajo se v območjih, kjer ni možnega priklopa na mestni plinovod. Kurivo se shranjuje v večjih zaprtih cisternah.

  • Elektrika

    Električni grelniki vode se po večini uporabljajo, kadar nimamo možnosti po drugih bolj energetsko upravičenih sistemih. Uporabljajo se predvsem za ogrevanje tople sanitarne vode vendar le redko za ogrevanje stanovanjskih hiš.

  • Ploskovno ogrevanje

    Je splošno znano že več desetletij ter pri novogradnjah že počasi izpodriva klasično radiatorsko ter konvektorsko ogrevanje. Sistem ploskovnega ogrevanja deluje z nižjimi ogrevalnimi temperaturami do 45°C, kar je veliko bolj primerno pri ogrevanju s toplotno črpalko. Nudi veliko boljšo razporeditev toplote po prostoru saj se ogreva celotna površina tal. Poznamo tudi stensko ter stropno ogrevanje, katero deluje podobno kot talno ogrevanje, so pa načini za montažo drugačni ter zahtevajo več izkušenj.

  • Radiatorji

    Radiatorko ogrevanje se uporablja že vrsto let ter je še vedno zelo zaželjena ogrevalna tehnika saj nam nudi zelo hiter odziv sistema. Takšen sistem ogrevanja je primeren predvsem v bivalnih vikendih ter hišah ko nimamo ogrevalnega vira, ki neprestano deluje ter ogrevamo samo takrat kadar smo v objektu, lahko pa tudi v stanovanjskih hišah ter objektih. Z dodatno vgrajenimi termostatskimi regulacijskimi ventili nam takšen sistem nudi dovolj ugodno bivalno okolje. 

  • Konvektorji

    So naprave, katere lahko namestimo v spuščen strop ali na stene pod oknom tako kot radiatorje. Delujejo podobno kot radiatorji, le da imajo tovrstne naprave ventilatorsko prisilno kroženje zraka skozi notranjost konvektorjev ter lahko zaradi tega delujejo z nižjimi ogrevalnimi temperaturami. So bolj primerni v kombinaciji z nižjimi temperaturnimi režimi to so toplotne črpalke. V poletnih dneh se lahko enake naprave uporablja tudi za ohlajanje prostorov, če imamo celotni sistem temu primerno izveden. 

© 2012 ENSI d.o.o. Vse pravice pridržane.